Društvo ekonomistov v zdravstvu

Društvo ekonomistov v zdravstvu je pravna oseba zasebnega prava – je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje strokovnjakov, ki delajo na kateremkoli ekonomskem ali organizacijskem področju v zdravstvu RS.

Pristopna izjava (doc, 654 KB)

Pobuda za ustanovitev takšnega društva je bila dana že decembra 1992. Na 1. srečanju ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, ki ga je organizirala skupina ekonomistov z Inštituta za varovanje zdravja, med njimi so bili aktivni predvsem mag. Franc Bohinc, dr. Alojz Brus in dr. Ksenija Saražin Klemenčič, je bil imenovan iniciativni odbor za ustanovitev društva. Na 2. srečanju, marca 1994 v Ljubljani, je bilo podpisanih 75 pristopnih izjav, vendar je začetno navdušenje potem malo zamrlo in društvo formalno ni bilo ustanovljeno.

Oktobra 1995 je bil sprejet nov Zakon o društvih in ekonomisti iz zdravstvenih zavodov so ponovno dali pobudo, da se ustanovi društvo ekonomistov in poslovodnih delavcev. Dne 15.03.1996 je bil ustanovni zbor, na katerem so Franc Bohinc, Nevenka Banović, Alojz Brus, Marija Florjančič, Marjan Golob, Slavica Konstantinovič, Stojan Lozar, Jurij Plazovnik, dr. Ksenija Saražin Klemenčič, Jože Veternik in Darja Vižintin Zupančič sprejeli sklep o ustanovitvi Društva ekonomistov v zdravstvu in statut društva.

Upravna enota Ljubljana je dne 26.09.1996 izdala odločbo, da se Društvo ekonomistov v zdravstvu, ki ga zastopa Franc Bohinc, vpiše v register pod zaporedno število 118, sedež društva pa je pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, Njegoševa cesta 8. Število članov se je hitro povečevalo in kmalu preseglo število 100, kar je zahtevalo spremembo statuta, ki je bil sprejet na občnem zboru aprila 1997 v Radencih. Izvoljeni so bili organi društva: 13-članski upravni odbor, in sicer predsednik mag. Franc Bohinc, tajnik Nevenka Banović, blagajnik Darja Vižintin Zupančič ter deset članov, ki so bili imenovani tako, da je bila zagotovljena zastopanost vseh območij v RS; nadzorni odbor ter disciplinska komisija za 4-letno mandatno obdobje. Sprejet je bil tudi sklep, da društvo pristopi med ustanovitelje Zveze ekonomistov Slovenije.

• Občni zbor, ki je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani, se sklicuje najmanj enkrat letno, ko se sprejema program dela in fi nančni načrt ter letno poročilo.
• Upravni odbor izvršuje sklepe občnega zbora, vodi delo društva med dvema občnima zboroma, skrbi za fi – nančno in materialno poslovanje, določa višino članarine in upravlja s premoženjem društva. V preteklem obdobju je bilo vsako leto od 6 do 10 sej upravnega odbora.
• Nadzorni odbor društva predvsem nadzira fi nančno poslovanje in enkrat letno poroča občnemu zboru.
• Disciplinska komisija obravnava kršitve določil statuta, neizvrševanje sklepov organov in dejanja, škodljiva ugledu društva – v desetih letih ni imela nobenega dela.

Sedaj vodi društvo predsednica Nevenka Banović, tajnik je Tomaž Rusimovič, blagajnik pa Darja Vižintin Zupančič. Članstvo v društvu je prostovoljno. Redni član lahko postane vsak, ki dela na ekonomskem ali organizacijskem področju v zdravstvu ali pa se za ta področja zanima.

Častno članstvo se dodeljuje domačim in tujim strokovnjakom, ki imajo pomembne zasluge za razvoj ekonomike in organizacije zdravstva v RS. Na 10. jubilejnem strokovnem srečanju ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu je bilo imenovanih kar nekaj častnih članov.

Zadnja leta se število rednih članov bistveno ne spreminja, približno 360 nas je: poleg ekonomistov tudi strokovnjaki z drugačno izobrazbo: zdravniki, pravniki, informatiki, organizatorji, medicinske sestre, farmacevti in drugi, mnogi so na vodilnih mestih v zdravstvenih zavodih. Letna članarina se je v teh letih od 1.000,00 SIT povečala na 2.000,00 SIT, za leto 2007 pa bo predvidoma 10 EUR.

Društvo organizira strokovna izpopolnjevanja v obliki srečanj svojih članov, katerih del je tudi družabna dejavnost. Upravni odbor, ki vsa leta deluje tudi kot organizacijski odbor srečanj, je sprejel sklep, da so vsakoletna strokovna srečanja ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu dva dni sredi aprila (zadnja leta pa sredi maja) in vsakič v drugem kraju Slovenije. Tako smo se selili po vsej Sloveniji: od Radencev v Novo Gorico, Čatež, Portorož, Zreče, na Bled in nazaj v Ljubljano, ko je leta 2003 jubilejno 10. srečanje izjemoma trajalo tri dni. Naslednja spomladanska srečanja so bila v Mariboru, na Otočcu in v Portorožu. Udeležencem so predavali priznani domači in tuji strokovnjaki iz različnih področij, pa tudi marsikateri član je v teh letih predstavil zanimivo temo, izmenjava izkušenj pa je možna tudi v družabnem delu. Prispevki so objavljeni v zbornikih srečanj, ki so lahko vsem dosegljivi tudi v knjižnicah.

Ankete o vsebini, kakovosti predstavljenih tem in organizaciji srečanj kažejo, da so udeleženci zadovoljni, saj se povprečna ocena vrti okrog 4 od najvišje možne 5, pa tudi samo število udeležencev – od 150 do 250 – priča o tem. Ponovno se bomo srečali na 14. srečanju 17. in 18. maja v Radencih. Poleg spomladanskih so tudi jesenska srečanja. Decembra leta 1997 je bilo prvič samo za člane organizirano predavanje: Komuniciranje – nastopanje v javnosti. Naslednje leto na Bledu so bile predstavljene tri aktualne teme. Novembra 1999 je snežno neurje preprečilo 3. druženje v Žalcu, tako so bila jesenska srečanja prestavljena na mesec oktober: Najprej smo bili na Otočcu, pa v Velenju, Novi Gorici, Moravcih, Rogaški Slatini, Kranjski gori in lani v Olimju.

Sčasoma so postala jesenska srečanja vse bolj podobna spomladanskim, poleg članov so se jih udeleževali tudi drugi, saj so bile obravnavane aktualne teme iz različnih področij z vidika teorije in prakse. Letos bo že 10. jesensko srečanje članov.